Finžgarjeva galerija, 14. april ― Vabljeni v Finžgarjevo galerijo, na ogled razstave slikarja in akademika JANEZA BERNIKA. Razstava je odprta ob sredah od 10.00 do 12.00 in četrtkih od 18.00 do 19.00, oz. po dogovoru na 031 797 724 ali 031 724 148 (po 16. uri). https://zupnija.trnovo.info/dogodek/nosim-tezo-telesa-janez-bernik-2/ zupnija.trnovo.info NOSIM TEŽO TELESA – Janez Bernik Vabljeni v Finžgarjevo galerijo, na ogled razstave slikarja in akademika JANEZA BERNIKA. Razstava je odprta ob sredah od 10.00 do 12.00 oz. po dogovoru na 031 797 724 ali 031 724 148 (po 16. uri). Katalog razstave >> Bernik v trnovski cerkvi … nadaljujte z branjem

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 13. april ― To ni lov. To ni dilema. To je regulacija. Motiv lova, ki v slikarski produkciji Mita Gegiča deluje kot prispodoba razmerij moči, patriarhalnih vzorcev, oblasti, nadzora in različnih oblik nasilja, ostaja izrazita kontinuiteta tudi v delih, nastalih med letoma 2024 in 2026. V novejši produkciji se bistveno preoblikujeta njegova funkcija in način reprezentacije nasilja. Če sta bila lov in z njim povezano nasilje v zgodnejših delih razmeroma jasno umeščena v prepoznavne prizore in vsebinsko podana bolj eksplicitno, se v novejših umetnikovih delih razširita v preteče psihološko stanje, ki ne deluje več kot posamezen dogodek ali prizor, temveč kot vseprisotno, ogrožajoče okolje. V starejših delih so lovec, plen, prostor in položaj moške patriarhalne drže razmeroma jasno določeni. Podobe nasilja so bile posredovane nekoliko bolj eksplicitno, kar je gledalcu morda omogočalo lažjo etično orientacijo. Pri tem Gegič ne upodablja zgolj tradicionalne lovske motivike, temveč tudi nosilce javne oblasti in varnostno-represivnih aparatov, prek katerih dosledno odpira vprašanja o izvajalcih moči ter o družbenem odnosu do njih. Oblast in nasilje sta v zgodnejših delih še vedno jasno povezana s človeško figuro, z nakazanim dejanjem in identiteto; obrazi lovcev, očetov, policistov in drugih figur delujejo kot nosilci pomena in odgovornosti za izvršena dejanja. V slikarski produkciji zadnjih dveh let se ta pogled opazno spremeni. S platna večinoma izginjajo človeške figure, ki bi neposredno izvajale dejanja lova, pregona, zasledovanja ali celo živalskega klanja. Grozeča pretnja se preko subtilno naslikanih motivov dronov, vojaških letal ter v umetnikovem opusu že ustaljenega motiva lovske preže razširi v stalno prisotnost avtoritete, ki je izgubila obraz in možnost identifikacije. Na slikarskem polju tako pogosto ostajajo prepoznavne predvsem posledice že izvršenega nasilja – subtilno nakazani ognjeni zublji, prebodena sokolica ali zgolj glava mrtve srnjadi. Odgovornost za dejanje, ki